APDEJT.si

Emmanuel Macron je izjavil, da mora Donald Trump izkoristiti ameriški vpliv, da ustavi vojno v Gazi, če želi prejeti Nobelovo nagrado za mir. Med obiskom v New Yorku je Macrona ustavila Trumpova motorizirana kolona, zaradi česar je francoski predsednik poklical Trumpa.

Donald Trump je izjavil, da lahko Ukrajina s pomočjo EU povrne svoje ozemlje, in kritiziral Kitajsko in Indijo kot glavna sponzorja ruske vojne. Dejal je tudi, da so ZDA pripravljene še naprej dobavljati orožje. Turški predsednik Erdogan pa je izrazil pesimizem glede hitrega konca vojne v Ukrajini in dejal, da Evropa in ZDA ne morejo večno podpirati Kijeva. Ukrajinske sile so v enem mesecu osvobodile 360 kvadratnih kilometrov ozemlja od ruske vojske.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je med razpravo v Združenih narodih ostro kritiziral države, ki sprejemajo nezakonite priseljence, in dejal, da so te države uničene in 'odhajajo v pekel'. Prav tako je kritiziral delovanje OZN.

Nicolas Sarkozy je bil v Parizu spoznan za krivega kriminalne združbe med letoma 2005 in 2007 v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Libije. Sodba o kazni še ni bila izrečena. Oproščen je bil obtožb o pasivni korupciji.

Moški, obtožen poskusa atentata na Donalda Trumpa na Floridi lani, je bil spoznan za krivega. New York Magazine pa je kritiziral Trumpovo Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) kot operacijo policijske države, na kar se je odzvala Kristi Noem.

Donald Trump je v govoru na जनरलni skupščini ZN kritiziral evropske države, Indijo in Kitajsko. Zavzel se je za konec odprtih meja in pozval Evropejce, naj ustavijo nakup ruskega plina in nafte. Prav tako je govoril o konfliktih v Ukrajini in Gazi.

V luči ponovnega zanimanja za rešitev dveh držav, več zahodnih držav, vključno z Veliko Britanijo, Kanado in Avstralijo, priznava Palestino kot državo, kar povečuje pritisk na Izrael. Izrael na to odgovarja z obsodbo takšnih potez kot 'nagrajevanje terorizma'. Medtem ko nekateri opozarjajo na možnost 'diplomatskega cunamija', ostaja prihodnost palestinskih ozemelj negotova, zlasti v Gazi, kjer se nadaljujejo spori in grozi izselitev. Izraelska skrajna desnica ponovno zahteva aneksijo Zahodnega brega.

Predstavnik Trumpove administracije, Keith Kellogg, je izjavil, da je Vladimir Putin, ne pa Volodimir Zelenski, ovira za dosego miru v Ukrajini. Medtem pa se Donalda Trumpa kritizira zaradi pomanjkanja odločnosti do Putina in Netanjahuja, pri čemer analitiki opozarjajo na nevarnost diplomatske samoizolacije ZDA.

Donald Trump je v intervjuju za Fox News ponovil, da mu potrpljenje z Vladimirjem Putinom pojenja. Hkrati pa je omilil vdor ruskih dronov v poljski zračni prostor, kar je povzročilo nezadovoljstvo med zavezniki Nata. Izrazil je mnenje, da je šlo verjetno za napako. Nato je sprožil operacijo "Eastern Sentry".

Donald Trump je v intervjuju za Fox News ponovil, da mu zmanjkuje potrpljenja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Zagrozil je z novimi sankcijami, s katerimi bi ZDA močno udarile Rusijo. Svetoval je tudi, naj se Rusija ne približuje Poljski.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je bil obsojen na 27 let in tri mesece zapora zaradi vpletenosti v "zločinsko organizacijo" in načrtovanja državnega udara po izgubljenih volitvah leta 2022. Obsodba je naletela na ostro kritiko v ZDA. Medtem pa je Zbigniew Ziobro, podpredsednik stranke PiS, na platformi X komentiral smrt Charlieja Kirka, aktivista, povezanega z Donaldom Trumpom, ki je bil ustreljen v ZDA. Ziobro je to primerjal s preganjanjem duhovnikov na Poljskem.

Po poročilih več medijev naj bi bil Charlie Kirk, ustanovitelj Turning Point USA, umorjen. Donald Trump je izjavil, da je bil storilec "verjetno" prijet. Kirk je bil znan kot kritik ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in je prejemal grožnje s smrtjo. Na spletni platformi Bluesky so se pojavili pozivi k smrti vidnih republikancev in konservativnih medijskih osebnosti.

Poljski zunanji minister Radosław Sikorski meni, da besede Donalda Trumpa niso bile ponesrečene. Medtem pa je ameriški kongresnik James Clyburn pozval predsednika Trumpa, naj obsodi pozive k maščevanju, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih.

Brazilsko vrhovno sodišče je obsodilo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na več kot 27 let zapora zaradi njegove vpletenosti v poskus državnega udara. Donald Trump je obsodbo označil za neupravičeno in jo primerjal s poskusom, ki so ga izvedli proti njemu. Bolsonaro je trenutno v hišnem priporu v Braziliji. Štirje od petih sodnikov so glasovali za obsodbo Bolsonara, ki je bil spoznan za krivega organiziranja kriminalne združbe.

Predsednik Donald Trump je sporočil, da je bil osumljenec za umor desničarskega aktivista Charlieja Kirka prijet. Trump se je po umoru pogovarjal z Kirkovo ženo Eriko in izrazil sožalje. Hkrati je Trump obljubil, da bo uporabil vlado za pregon svojih političnih nasprotnikov po Kirkovem umoru.

Benjamin Netanyahu je ponovil, da ne bo palestinske države. Medtem so viri iz Bele hiše poročali o naraščajočem nezadovoljstvu Trumpove administracije z Netanyahujevimi odločitvami, pri čemer naj bi Trump in njegovi sodelavci bili zaskrbljeni zaradi izraelskih napadov. Združeni narodi so obravnavali rešitev o "suvereni in neodvisni državi Palestine" brez Hamasa, čemur Netanyahu ostro nasprotuje. Hkrati več zahodnih držav, vključno s Francijo, napoveduje priznanje palestinske države.

Belorusko zunanje ministrstvo je poljskemu odpravniku poslov izročilo protestno noto zaradi odločitve poljske vlade o začasni ustavitvi prometa na poljsko-beloruski meji. Minsk meni, da je odločitev Varšave izraz 'privatizacije' meja Evropske unije.

Napad v Dohi naj bi razkril notranje razprtije med izraelskimi obveščevalnimi službami in okrepil Netanjahujevo moč. Izrael naj bi z napadom v Dohi uničil ameriško kredibilnost. Vizija "Velikega Izraela" naj bi se uresničevala. Iranska poročila navajajo, da je bil častnik Hezbollaha, ujet v Libanonu, skupaj z drugim teroristom izpuščen v zameno za izraelsko znanstvenico, pridržano v Iraku.

Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, je bila tarča kritik med svojim govorom o stanju Unije. Poljski politik Bocheński je opozoril, da se liberalno-levi establišment bori za obstoj, čeprav je otežil življenje mnogim Evropejcem. Italijanski poslanec je v Evropskem parlamentu ostro napadel von der Leynovo, rekoč, da milijoni Evropejcev plačujejo njeno plačo, ona pa nima spoštovanja. Von der Leyenova je v svojem govoru poudarila, da se mora Evropa boriti in napovedala več ukrepov, ki segajo od Izraela do družbenih medijev.

Ukrajinsko zunanje ministrstvo se je odzvalo na izjave poljskega predsednika Karola Nawrockega v Vilni, ki je izrazil dvome glede vključitve Ukrajine v Nato in Evropsko unijo. Ukrajinsko ministrstvo poudarja, da je prihodnost Ukrajine na področju varnosti tesno povezana z Natom, politično in gospodarsko pa z Evropsko unijo, kar naj bi bili sodobni realnosti.